Vpliv cepljenja na epidemiološke krivulje za Slovenijo
Uvod
Osnovni namen tega prispevka je ugotoviti, kakšna je povezava med deleži cepljenja v neki populaciji ali skupini glede na dinamiko širjenja nalezljive bolezni.
Uporabljena simulacija modela SEIR C19SI
Uporabljen je model SEIR C19SI, ki smo mu dodali še en oddelek cepljenih po metodologiji (Matt J. Keeling 2008, str. 297).
Projekcije modela SEIR C19SI brez cepljenja
Potek krivulje okuženih po modelu SEIR C19SI za celotno obdobje in za zadnje obdobje.
Potek krivulje bolnišničnih obravnav in obravnav v intenzivnih oddelkih ter smrti po modelu SEIR C19SI za celotno obdobje in za zadnje obdobje.
Projekcije modela SEIR C19SI s cepljenjem
Tu je predpostavljeno, da začnemo s cepljenjem 1. januarja in da po 120 dnevih precepimo 10% populacije (pribl. 200.000 ljudi). Cepljenje je predpostavljeno kot linearna funkcija, da pridemo od 0 do 120 dni na 10% populacije.
Na spodnjem grafu je prikazan potek povečevanja števila cepljenih ljudi v populaciji.
Potek krivulje okuženih po modelu SEIR C19SI za celotno obdobje in za zadnje obdobje skupaj s krivuljami v primeru cepljenja in brez cepljenja.
Relativna sprememba
Relativna sprememba
Izračunane so relativne spremembe primerjave krivulj bolnišničnih obravnav, obravnav na intenzivnih oddelkih in smrti v primeru cepljenja v primerjavi, če ne bi izvajali cepljenja.
Omejitve modeliranja
Osnovni predpostavki sta, da cepljenje popolnoma zaustavi širjenje bolezni in da je cepivo učinkovito dolgo časovno obdobje. To z drugimi besedami pomeni, da se ljudje, ki so bil cepljeni izločajo iz skupine dovzetnih za bolezen. Dodatna predpostavka je, da ne cepimo ciljano, torej da cepimo približno vse starostne skupine enako, kar seveda ni res. Glede na to, da se v Sloveniji cepijo najprej najbolj rizične skupine, to pomeni, da bodo krivulje bolnišničnih obravnav, intenzivnih in smrti hitreje začele upadati. Torej lahko vzamemo to simulacijo kot neke zgornje meje, kaj se lahko zgodi.
Predpostavka je tudi, da bomo v 120 dneh precepili približno 10% populacije. V primeru manjšega deleža bodo krivulje šle počasneje navzdol, v primeru večjega deleža pa hitreje.
Literatura
Matt J. Keeling, Pejman Rohani. 2008. Modelling Infectious Diseases in Humans and Animals. Princeton University Press. http://www.jstor.com/stable/j.ctvcm4gk0.1.